Supervizijski model

 Model v programu Življenjske »fakultete« je izkustveno-suportivni, temelji na:

  • sistemski teoriji (Lussi,P.:Sistemski nauk o socialnem delu; Willke,H.: Sistemska teorija razvitih družb; Beck,U.: Risk Societty; Stritih,B.: Samooorganizacija in samopomoč – sistemski proces v procesu psihosocialne pomoči…)
  • poznavanju družinske dinamike in razvojne psihologije ( Čačinovč Vogrinčič,G.: Psihologija družine in Psihodinamski procesi v družinski skupini, Praper,P.:Razvojna analitična psihoterapija in Tako majhen, pa že nervozen,…..),
  • poznavanju pravnih podlag, pomembnih za organizacijo vsakdanjega življenja uporabnikov ( Končina Peternel, M.: Pomoč otrokom, ko starši odpovedo; Župančič, K.: Otrokove pravice in njihovo pravno varstvo v domačem pravnem sistemu; področna zakonodaja, Konvencije, Ustava,…..)

Za model so značilni štirje teoretski viri supervizije (povzeto po: Pallasch (1992, po Kobolt, Žorga 2000: 52):

  • skupinsko dinamična supervizija
  • na supervizanta usmerjena supervizija, ki temelji na humanistični psihologiji, predvsem na nedirektivnem svetovalnem pristopu (Rogers).
  • sistemski: sem sodi pojmovanje meja, sistemov, podsistemov, medsebojnih odnosov med različnimi večjimi in manjšimi sistemi
  • organizacijski modeli supervizije, ki so namenjeni analizi delovanja sistemov in temeljijo na organizacijskih teorijah.

Model je uporaben za strokovne delavce znotraj socialnega varstva in druge strokovnjake izven področja socialnega varstva.

Faze modela ( PZUD):

  • Priprava na izvedbo supervizije.
  • Uvodna faza (P)- faza prepoznavanja.
  • Osrednja, delovna faza (Z)- faza zavedanja.
  • Faza evaluacije in zaključevanja – faza udejanjenja(U).
  • Faza utrjevanja novih znanja (D)  – faza dozorevanja (D)

Supervizija je strokovno voden proces, za katerega morajo biti zagotovljeni določeni pogoji .. več…